OH TI POLŽI…

Ali so res takšna nadloga, ali pa se od njih lahko kaj naučimo?

Različne vrste polžev so v akvariju lahko zelo lep okras.

Ko začetnik v akvariju prvič zagleda majhnega polžka, običajno sledi panika. Ali je škodljiv, bo pojedel rastline, je nevaren za ribe?

Razlog za paniko je včasih pretiran.

Polži so del ekosistema tudi v naravi, kjer opravljajo zelo pomembno funkcijo kroženja odmrle organske snovi. To pomeni, da se prehranjujejo z organskim materialom, ki je propadel ali poginil. Po domače povedano so čistilci ali komunalna služba.

Hkrati pa so pomembni prenašalci različnih parazitov, iz rodov angiostrongyliasis, clonorchiasis, fascioliasis, fasciolopsiasis, opisthorchiasis, paragonimiasis ter schistosomiasis. Vsi ti paraziti so potencialno nevarni tudi človeku, toda to ne pomeni, da zdaj moramo zagnati paniko ob vsakem polžku, ki je ilegalno vstopil v naš akvarij. Da bi bolje razumeli zakaj je tako razširjen strah pred polži, se je zadeve potrebno lotiti z dejstvi, ter izbrisati mite, ki se akvaristov držijo kot slaba vest.

 

V novo postavljenih akvarijih se pogosto pojavijo rjave alge, pri zatiranju nam lahko uspešno pomaga kolonija polžkov. Na fotografiji melanija in svitek.

MIT: Polži, ki smo jih nevede prinesli v akvarij, s sabo prenašajo parazite in bolezni.

Žal je resnica takšna, da vse te stvari lahko vnesemo tudi s polžem, ki smo ga kupili v akvaristični trgovini. Nobene garancije nimamo, da bo krasen, velik in pisan polž, za katerega smo odšteli nekaj denarja, bolj varen za zdravje naših rib v primerjavi s prebežnikom, ki smo ga dobili z rastlino. Paraziti ne izbirajo vrst, zato jim je popolnoma vseeno ali štopajo velikega jabolčnika ali majhno korenčico. POMEMBEN JE IZVOR POLŽA! Pri čemer je zelo pomembno, da ta nima stika z iztrebki kopenskih vretenčarjev (miši, ptiči, plazilci, človek, govedo…). Glede na povedano, so torej ilegalni prebežniki, ki smo jih dobili od akvarista bolj varni od polžev, ki jih kupimo. Pri kupljenih namreč ne poznamo izvora. Posebej previdni moramo biti pri polžih, ki se v akvarijih ne razmnožujejo, takšni prav gotovo s sabo nosijo vsaj enega od parazitov. Kadar o izvoru polža nismo čisto prepričani, se zanj svetuje vsaj šest mesečna karantena. Enako reagiramo tudi kadar jih nabiramo sami.

Shematski prikaz širjenja parazitov med ribami in polži. Krog je sklenjen le kadar so polži v stiku z iztrebki kopenskih vretenčarjev. Med najpogostejše prenašalce spadajo race, čaplje, vidre, miši, govedo in človek. Vir: https://bellavistapoa.com/2018/04/19/species-profile-yellow-grub-black-spot/

MIT: Svitki, korenčice ter ostali »prebežniki« jedo akvarijske rastline.

Ne bo držalo, majhni polži veliko raje strgajo alge iz površin ter pobirajo ostanke hrane. Rastlin se lotijo le v primeru, ko v akvariju ne najdejo ničesar več, ali pa takrat, ko te začnejo vidno propadati. Razlog za propadanje se morda skriva v pomanjkanju ali prebitku hranljivih snovi. Povsem druga zgodba pa so veliki polži iz družine jabolčnikov, ti so znani kot vedno lačni in neizbirčni. Da jih uspešno gojimo v zaraščenih akvarijih, jih je nujno potrebno hraniti z različnimi vrstami poparjene zelenjave.

 

MIT: Polži nastanejo iz ribjih iztrebkov.

To definitivno ne drži. Obstaja pa možnost, da se polži razvijejo iz ribje hrane, predvsem iz tiste, ki vsebuje dodatek alg in med postopkom sušenja ni bila pravilno termično obdelana. Običajno se tako pojavi mali svitek in korenčic.

 

MIT: Polži uničujejo akvarijsko opremo.

To delno drži. Majhni polži pogosto zaidejo v notranjosti filtrov, črpalk in cevi. V primeru, da zaidejo v rotor črpalke, ga lahko poškodujejo, polžje hišice, ki ostajajo na cedilih, pa zmanjšujejo pretoke filtrov. Težavo rešimo z ustrezno zaščito, predfiltri ter gobami.

 

MIT: Polži napadejo in ubijejo ribe.

V naravi vse vrste polžev opravljajo funkcijo čistilcev, kadar nek organizem umre, so polži tisti, ki truplo pospravijo. Skupina polžev, ki smo jo našli na poginuli ribi, torej ni krdelo morilskih zveri, ampak skupina komunale službe, ki truplo želi pospraviti, preden začne gniti ter v vodo sproščati amonijak. To pomeni, da so nam v bistvu naredili uslugo in ne škode.

Zdaj, ko so miti razbiti, vam bom predstavila najpogostejše vrste, ki jih v akvarij običajno vnesemo preko izmenjave rastlin med akvaristi. Vsi ti organizmi imajo svoje pozitivne lastnosti, ki pripomorejo k delovanju akvarija. Izkušeni akvaristi jih gojimo kot indikatorje, saj so njihova telesa na spremembe v okolju dosti bolj občutljiva v primerjavi z ribami. Če izvirajo iz kontroliranih okolij, so čisti parazitov in zato ne predstavljajo nevarnosti za zdravje drugih organizmov.

 

MELANIJA (Melanoides tuberculatus)

So polži s podolgovato in koničasto hiško. Hišica je zelo trda, primerna za hrano različnim vrstam napihovalk. Aktivni so ponoči, zato jih čez dan redko opazimo, saj so zakopani v podlagi. Prav to je njihova pozitivna lastnost. Z ritjem ter prekopavanjem peska rahljajo podlago okoli korenin, kar rastlinam omogoča lažjo absorpcijo hranilnih snovi, ter pripomore k zdravju koreninskega sistema. Melanija torej izboljšuje zdravje akvarijskih rastlin. Je dvospolnik, kar pomeni, da za razmnoževanje ne potrebuje drugega predstavnika svoje vrste. Njihovo število je odvisno predvsem od količine hrane, ki je na voljo, zato se ob prekomernem hranjenju akvarija lahko precej namnožijo. So dober pokazatelj vodnih parametrov, posebej so občutljive na amonijak in ga zaznajo veliko prej kot ribe. Ob povišani vrednosti, silijo iz vode. Če jih sredi dneva opazimo, kako iščejo izhod iz akvarija, je to jasen znak, da takoj preverimo delovanje filtrov, testiramo koncentracijo dušikovih spojin v vodi ter zamenjamo vsaj polovico vode.

Dovolj veliko število melanij je ključ do zdravih akvarijskih rastlin.

SVITKI (Planorbarius sp.)

Obstaja zelo veliko različnih vrst. Najpogosteje se srečamo z roženim svitkom (Planorbarius corneus). Gre za srednje velike polže z bočno stisnjeno spiralno zavito hišico. Posebej so priljubljeni med rejci kozic, obstajajo v različnih barvnih variacijah od temno rjavih do rdečih in celo modrih. Pri gojenju kozic igrajo pomembno vlogo, saj sluz, ki jo izločajo pozitivno pripomore k razvoju mladih kozic. V akvariju z ribami jih uporabljamo kot komunalno službo, ki bo uspešno razgradila vse vrste organskih odpadnih snovi, celo poginule ribe. Tudi ta vrsta je dvospolnik, njihovo število pa je sorazmerno glede na količino hrane, ki je na voljo.

Svitki so uspešni v boju z algami.

MALI SVITEK (Gyraulus parvus)

Je po obliki zelo podoben svitku, le da je precej manjši. Odrasel polž ne preseže velikosti 1mm. Zaradi majhnosti je lahko zelo moteč, saj se brez težav znajde v filtrih, kjer povzroča težave s pretokom. Kljub temu pa ima zaradi majhnosti pozitivno lastnost pri zatiranju mikroskopsko majhnih alg, ki se običajno pojavijo na listih rastlin. Malega svitka zato pogosto opazimo na rastju, toda ta fenomen ni povezan z uničevanjem, pač pa zatiranjem alg, ki se rade naberejo na listni povrhnjici. Te age rastlini odvzemajo svetlobo, zato slabše raste, svitek jih uspešno odstranjuje.

Mali svitek zelo redko doseže velikost nad 1 mm.

KORENČICA (Physella sp.)

Ta polž je najbrž najbolj razširjen, pogosto se zgodi, da ga vnesemo preko akvarijskih rastlin ali preko ribje hrane. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je nekoristen, je njegova funkcija v akvariju veliko večja, kot si mnogi mislijo. Ker je močan konkurent svitku, s sobivanjem drug drugemu predstavljata konkurenco pri hrani, s čimer en drugemu zavirata število potomcev. Med njima se ustvarja ravnotežje med populacijama na naraven način. Tako prebitek, ter prekomerno razmnoževanje ene vrste ni mogoč, število polžev v akvariju pa ostaja konstantno. Korenčica slovi kot slab algojedec, odlično pa se obnese kot pobiralec odvečne ribje hrane. Ker je bolj mesojeda je lahko potencialno nevarna za razvijajoče ikre, zato previdnost v tem primeru ne bo škodila.

 

MLAKAR (Lymnaea sp.)

Je zelo podoben korenčici, da je dosti večji. V akvarijih je zelo redek, saj mu ustrezajo nižje temperature. Ima velik apetit, posebej mu teknejo alge, ki jih z močno strgačo strga iz površine. Kadar alg ni, se bo brez pomislekov lotil akvarijskih rastlin. Prija mu tudi meso različnih poginulih organizmov, v skrajni sili pa se bo lotil tudi drugih polžev. Mlakar za gojenje v akvariju načeloma ni primeren, to lahko uspeva le akvaristom, ki dobro poznajo njegovo biologijo. Je pa zato pogost gost okrasnih ribnikov, kjer ne predstavlja večjih težav.

 

 

Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela. https://www.buymeacoffee.com/alfainbetta

Tjaša Kotnik