S pravilno kombinacijo rib dosežemo dobro počutje naših prebivalcev, ki nam to vračajo z lepoto ter zdravjem.

Kombinacije rib - kaj se dobro razume med sabo

 

Ob vstopu v svet akvaristike, smo pogosto navdušeni nad pisanim svetom rib. Nekatere nas očarajo s svojimi barvami, druge z obliko telesa, tretje pa s karakterjem. Toda pri vsej tej živahni ponudbi, moramo upoštevati, da se vsi organizmi med sabo ne razumejo. Nekatere vrste za svoje življenje preprosto potrebujejo drugačno okolje, ali pa se prehranjujejo z drugačnim tipom hrane. Kako pravilno kombinirati akvarijske ribe, ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Upoštevati moramo veliko faktorjev, na primer:

 

VELIKOST ORGANIZMA

Vsako živo bitje je omejeno na določeno maso, ki jo enostavno ne more preseči. Čeprav nekateri organizmi rastejo celo življenje, se pri večin rib rast telesa ustavi, ko dosežejo vrsti specifično velikost. Hitrost rasti je povezana s prostorom ter kakovostno hrano, ki jo imajo živali na voljo. Organizmi v idealnih pogojih hitreje dosežejo maksimalno velikost, v neugodnih razmerah pa se rast upočasni. Ribe so šolski prikaz delovanja tega mehanizma, saj lahko svojo rast skoraj zavestno nadzirajo in več let ne rastejo. Seveda ta mehanizem v hobiju ne smemo izkoriščati. O velikosti živali se moramo pozanimati že pred nakupom, saj ta določa velikost akvarija in izbiro njenih sostanovalcev.

 

VELIKOST AKVARIJA

Velikost akvarija načeloma prilagodimo velikosti ribe, zelo pomemben faktor, pa je tudi specifično obnašanje ribje vrste, ki jo bomo gojili. Imejmo v mislih, da skrivališča lažje uredimo v večjih posodah, prav tako pa so večje posode bolj primerne za vrste, ki rade plavajo. Brez skrbi, obstajajo tudi ribice, ki velikih posod enostavno ne marajo in se v obilju ne počutijo dobro. Betta coccina se na primer najbolje počuti v akvarijih z volumnom 50 L (45 X 50 cm).

 

PREHRANA ORGANIZMA

Prehrana neke vrste je zelo pomemben faktor, ki določa kompatibilnost z drugimi vrstami. Če je neka riba plenilec, potem je ne smemo kombinirati z vrstami, ki bi lahko postale plen. Prav tako moramo biti previdni pri vsejedih ribah, saj tudi te lahko uplenijo prebivalce, ki so manjši od njih. Kombinacija med rastlinojedi in mesojedi pa se ne obnese tudi iz stališča pravilne ter uravnotežene prehrane. Če mesojede ribe jedo z beljakovinami prerevno hrano, bodo hitro shirale, rastlinojede pa se ob pretiranem vnosu beljakovin hitro začnejo napihovati, kar povzroči vnetje plavalnega mehurja in posledično smrt.

 

PARAMETRI VODE

Pod parametre vode upoštevamo temperaturo, pH, KH, GH ter prevodnost vode. Načeloma veja, da imajo ribe iz istih območij enake potrebe, a v praksi žal ni vedno tako. Kljub temu je primerjava parametrov med vrstami dober pokazatelj kompatibilnosti, če poleg tega upoštevamo tudi prehrano ter velikost organizmov.

 

BIOTOP /HABITAT

Z besedo biotop določamo neko širše območje na katerem določen organizem živi. Na primer porečje Amazonke. Z besedo habitat pa določamo točno določeno območje na katerem ta organizem najdemo, na primer peščeni del porečja amazonke. Ribe, ki izhajajo iz istih biotopov ter habitatov so med sabo načeloma kompatibilne, če so primerne velikosti ter se hranijo z isto hrano.

 

GEOTOP ali OKRASNI AKVARIJ

Geotop je območje, ki označuje dva zelo podobna biotopa, ki pa med sabo nista povezana. Na primer porečje Amazonke in nekateri odseki reke Kongo. Ribe iz teh območij so med sabo kompatibilne, če ustrezajo parametrom, velikosti in prehrani. Najbolj znana kombinacija so skalarke in svetlikavci. Ker v takšnem akvariju med sabo mešamo živali, ki izhajajo iz različnih območij, mu pravimo okrasni ali skupinski akvarij.

 

OBNAŠANJE ali ETOLOGIJA RIB

Vsaka vrsta ima svoje specifično vrsti določeno obnašanje, ki jo definira. Nekatere ribe rade plavajo v strnjenih jatah, tako, da se med sabo že skoraj dotikajo, druge pa imajo rade malo več osebnega prostora. Nekatere vrste so zelo vsiljive in rade nagajajo drugim prebivalcem v akvariju, zato jih ribe, ki pretežno mirujejo ne marajo. Posebej problematične so mrenice, ki rade plavajo v jati in se preganjajo z vrstniki. Med igro se butajo ter grizljajo, kadar to počnejo med sabo, je razumljeno kot igra. Če družbe nimajo, pa se lotijo ostalih rib, ki so na voljo. Druge ribe to obnašanje dojamejo kot napad in se poskušajo odmakniti. Takšno obnašanje v akvariju povzroča nepotreben stres, zato moramo pri nakupu mrenic vedno upoštevati njihovo socialno obnašanje ter končno velikost.

 

ZADRŽEVANJE V AKVARIJU

Pogosto slišimo, da je lep akvarij le poln akvarij. Seveda to ne pomeni, da ga naselimo do maksimuma, ampak z dobro kombinacijo rib naselimo vsa območja akvarija. Različne vrste rib v okolju zasedajo različne niše, nekatere se zadržujejo pri gladini, druge na sredini in tretje na dnu. S pravilno izbiro zato lahko napolnimo celoten akvarij. Če poleg tega upoštevamo še vse ostale faktorje, je uspeh zagotovljen.

Različne vrste naseljujejo različne dele akvarijev. S pravilno izbiro prebivalcev lahko akvarij optično napolnimo že z minimalnim številom rib.

NAJPOGOSTEJŠE VRSTE AKVARIJSKIH RIB IN NJIHOVE KOMBINACIJE

 

SKALARKA (Pterophyllum scalare)

Bolj pravilno slovensko ime je listarka. Minimalna velikost akvarija za dva para je 250 L. Gojimo jih v parih, saj le tako zadostimo njihove socialne potrebe. Zraste do 15 cm v dolžino ter do 30 cm v višino (variacije z daljšimi plavutmi). Zato potrebuje akvarij, ki je visok vsaj 50 cm. Najbolje se počuti pri temperaturi 27°C in pH vrednosti 7. GH naj ne preseže vrednosti 16. Po karakterju so skalarke dokaj mirni ostrižniki, ki plavajo počasi, kljub temu lahko občasno v jati pride do spora ali pretepa, ki se konča s smrtjo ali resnimi poškodbami. Vse manjše ribe bodo skalarkam predstavljale plen. Par, ki čuva ikre bo brez težav odgnal odraslega oklepničarja.

Primerna družba so velike ribe iz družine Characiformes, ki imajo iste potrebe po temperaturi ter pH vrednosti. Na primer Hemigrammus ocellifer ocellifer, Hyphessobrycon erythrostigma, Gasteropelecus sternicla in Moenkhausia pittieri. Dobro se obnesejo tudi oklepni somiči iz rodu Corydoras ter različni somi oklepničarji, kot je na primer Ancistrus sp.

V večjih akvarijih, z volumnom nad 300 L, se dobro ujamejo s ploščatimi ostrižniki iz rodu Mesonauta sp., Hyphessobrycon pulchripinnis, Apistogramma macmasteri, Apistogramma nijsseni in Thoracharax securis. Združljiva je tudi z afriškima vrstama Alestopetersius caudalis in Phenacogrammus interruptus.

Neprimerne kombinacije: Rod neonka (Paracheirodon sp.), ki šteje 3 vrste, nobena ni primerna za sobivanje s skalarko. Prav tako so neprimerne ostale manjše vrste karacinidov, ki jih lahko skalarka dojema kot plen.

Skalarka ima rada družbo oklepnih somičev ter večjih teter. Svetlikavec (Phenacogrammus interruptus) izvira iz Afrike, kljub temu se v takšnem akvariju dobro počuti, saj zahteva podobne parametre.

GUPI (Poecilia reticulata)

Je najbolj razširjena akvarijska ribica. Divje oblike so v akvaristiki zelo redke, čeprav se na trgu vedno bolj uveljavljajo endlerjevi gupiji (Poecilia wingei). Naravna oblika ribe je zelo neobčutljiva in občasno zaide tudi na območja z mehko ter kislo vodo, gojene oblike pa imajo rade trdo vodo z dodatkom soli. Načeloma je bolje gupije gojiti v tako imenovanem vrstnem akvariju, saj jim le tako omogočimo idealne pogoje za življenje. Če vseeno vztrajamo pri kombinacijah, izberemo ribe, ki imajo iste pogoje glede vode. Nikakor ne smemo med sabo mešati različne vrste divjih gupijev, saj s tem uničujemo naravno biodiverziteto vrst. Idealna družba so platiji (Xiphophorus maculatus).

 

NEONKA (Paracheirodon sp.)

V rod Paracheirodon prištevamo tri vrste. Neonke so zelo miroljubne ribe, ki živijo v jatah, gojimo jih lahko že v akvarijih s prostornino 60 L, seveda se bolje počutijo v večjih posodah. Jata je skupina živali, ki šteje vsaj 10 osebkov, to moramo upoštevati tudi pri nakupu. V manjših akvarijih je te ribe dobro gojiti samostojno v kombinaciji s oklepnimi somiči iz rodu Corydoras. V večjih akvarijih pa jih lahko kombiniramo z ostalimi mirnimi ribami. Neonke med sabo ne moremo kombinirati, saj imajo različne potrebe pri temperaturah, zato se v istem akvariju ne bodo dobro počutile.

Rdeča neonka (Paracheirodon axelrodi), potrebuje rahlo toplejšo vodo, idealna temperatura je 25°C. Voda naj bo kisla in mehka, brez težav prenaša pH vrednost od 4 do 7, GH pa ne sme presegati vrednosti 16. V akvarijih s prostornino nad 100 L, se dobro razume z ostrižniki iz rodu Apistogramma ter karacinidom Carnegiella strigata.

Navadna neonka (Paracheirodon innesi) potrebuje rahlo hladnejšo vodo, idealna temperatura je 22°C, voda naj bo mehka in kisla. Zaradi nizkih temperatur jo zelo težko kombiniramo z ostalimi ribami, kljub temu jo je možno gojiti z Hyphessobrycon megalopterus, Gymnocorymbus ternetzi, Aphyocharax anisitsi, Inpaichthys kerri, Apistogramma borellii, Corydoras paleatus in Hemigrammus caudovittatus.

Zelena neonka (Paracheirodon simulans) se dobro počuti pri temperaturi 27°C, potrebuje kislo in zelo mehko vodo. KH vrednost naj bo blizu 0, GH pa največ 14. Ker je zelo plaha in občutljiva ni primerna za okrasne akvarije. Najbolje se počuti v jati, ki šteje vsaj 20 osebkov. Za družbo lahko služijo poševčki (Nannostomus sp.) in nekatere vrste oklepnih somičev (Corydoras sp.)

 

SIAMSKA BOJNA RIBICA (Betta splendens)

Ta krasna riba potrebuje akvarij z volumnom vsaj 50 L. Gojene oblike samcev lahko kažejo znake agresivnosti do drugih samcev ter enobarvnih samic. Najbolje je, da gojimo enega samca ter tri do štiri samice. Izbiramo samice, ki imajo prečno črto, saj enobarvne samice lahko pri samcu sprožijo agresijo. Dobro se počutijo pri temperaturah med 24 do 28°C. Voda naj ima pH vrednost okoli 7.

Idealni družabniki so različne vrste iz rodu Pangio ter Acanthophthalmus, Botia sidthimunki, Trigonostigma hengeli, Trigonostigma heteromorpha, Schistura robertsi in Puntius titteya.

 

DISKUS (Symphysodon sp.)

Je dokaj velik miroljuben južnoameriški ostrižnik. Podobno kot skalarko, ga gojimo v parih, kar pomeni, da ima jata vedno parno število rib. Jate z lihim številom so nestabilne. Za par zadostuje 250 L. Gojimo ga v vodi s temperaturo okoli 27°C, pri pH vrednosti 5.5, do maksimalno 6. Po karakterju je zelo mirna riba, ki večino časa miruje, zato ne mara pretirano agresivne ali preživahne družbe. Idealni sostanovalci so oklepni somiči iz rodu Corydoras, rogatci iz rodu Ancistrus ter karacinidi kot je na primer Hemigrammus beheri.

 

KARDINALKA (Tanichthys sp.)

Rod Tanichthys šteje štiri vrste, vse pa sodijo med zelo ogrožene ter v naravi že izumre organizme. Z gojenjem kardinalk zato ohranjamo vrsto. Riba je majhna in primerna za akvarije od 50 L naprej. Potrebuje hladno vodo od 18 do maksimalno 22°C. Zaradi specifičnih pogojev ter statusa, jih je dobro gojiti samostojno v vrstnem akvariju. Če vztrajamo pri družbi, potem izberimo hladnovodne vrste iz družine činkelj, kot so na primer Balitora mysorensis, Psilorhynchus balitora, Gastromyzon ctenocephalus, Pseudogastromyzon cheni, Homaloptera confuzona in Mesonoemacheilus triangularis.

 

Kardinalka je idealna riba za začetnike, odlikuje jo lahka drst ter nezahtevnost glede akvarijskih pogojev.

BORNEANKA (Puntigrus tetrazona)

Ne dolgo nazaj poznana kot sumatranka je zelo živahna in priljubljena ribica, za katero je značilen lep vzorec, ki spominja na tigrov kožuh. Po karakterju je zelo živahna in ima močno socialno obnašanje, zato zahteva velik akvarij ter veliko število osebkov svoje vrste. V majhnih akvarijih se ne počuti dobro, kar kaže z agresijo do drugih rib ter do lastne vrste. Za klasične skupinske akvarije ni primerna, saj je znana po tem, da ščipa plavuti drugim ribam. Zelo neprimerne so za družbo skalarkam, nitkarjem ter ostalim ribam z daljšimi plavutmi. V akvarijih z volumnom 250 L gojimo le veliko jato ter kakšno vrsto činklje. V večjih akvarijih lahko poleg činkelj dodamo tudi jato srebrnih lisičk (Crossocheilus siamensis).

 

CEBRICA (Danio rerio)

Je neobčutljiva ter zelo živahna ribica z zanimivim progastim vzorcem. Glede vodnih parametrov ni pretirano občutljiva, potrebuje pa hladnejšo vodo, ki naj ima okoli 25°C. Gojimo jih v akvariju s prostornino od 100 L naprej. Za družbo jim najbolj ustrezajo činklje iz rodov Schistura, Nemacheilus in Gastromyzon.

Cebrica je nezahtevna riba z zelo zanimivim karakterjem ter vzorcem. Združljiva je tudi s kardinalko.

MEČEK (Xiphophorus hellerii)

Je nekoliko večja živorodka, ki jo gojimo v akvarijih nad 100 L. Raje imajo tršo vodo z nevtralno pH vrednostjo okoli 7. Zaradi velikosti jih brez težav kombiniramo s srednjeameriškimi ostrižniki iz rodu Thorichthys in Archocentius.

 

KRESNIČKA (Hemigrammus erythrozonus)

Je majhna riba, ki jo lahko gojimo v akvarijih s prostornino od 50 L naprej. Potrebuje hladno vodo s temperaturo okoli 24°C, pH vrednost naj bo 5.5, skupna trdota pa naj ne preseže vrednosti 14. Rada ima črno vodo ter šibko osvetlitev, v takšni vodi je njena oranžna črta še posebej izrazita. Za družbo se priporočajo ribe iz roda Nannostomus ter Corydoras.

 

Kresnička najbolj pride do izraza v temnih in gosto zaraščenih akvarijih. Priljubljena je zaradi bleščeče oranžne črte, ki v temni, s tanini obarvani vodi postane še bolj izrazita.

Seveda so poleg opisanih možne tudi druge kombinacije. Upoštevati moramo le osnovna pravila o kompatibilnosti rib. Če imajo ribe iste potrebe po parametrih, ter naseljujejo različne niše v akvariju, so med sabo prav gotovo kompatibilne, tudi če geografsko izhajajo iz različnih celin. Vode tropskega deževnega gozda imajo podobne parametre tako v Afriki kot tudi v Aziji, zato lahko v nekaterih izjemah med sabo kombiniramo živali, ki izhajajo iz različnih celin. Vseeno pa je bolje, da posegamo po organizmih iz istega območja. Pri naseljevanju manjših akvarijev se držimo pravila »manj je več«, kar pomeni, da raje kupimo večjo jato, iste vrste, kot pa po nekaj primerkov različnih vrst. Običajno slišimo nasvet, da jato predstavlja vsaj 5 osebkov. V praksi pa se najbolje obnesejo jate, ki štejejo minimalno 10 predstavnikov iste vrste.

 

Upam, da vam bo po branju tega prispevka lažje izbrati sostanovalce za vaš akvarij.

 

Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela. https://www.buymeacoffee.com/alfainbetta

 

Tjaša Kotnik