Bolezni kozic

 

Kozice (Natantia) so podred rakov deseteronožcev, ki šteje okoli 2000 vrst, večina jih živi v morskih vodah, nekaj predstavnikov pa najdemo tudi v sladkih vodah po vsem svetu. V Sloveniji sta avtohtoni sladkovodni vrsti sladkovodna kozica (Atyaephyra desmaresti) in jamska kozica (Troglocaris schmidti). Akvaristom pa so bolj poznane gojene pasme azijskih kozic iz rodu Caridina in Neocaridina, ki so zaradi intenzivne ter usmerjene selekcije pisanih in živahnih barv.

Kozice se v hobiju množično gojijo šele nekaj, ravno intenzivno gojenje ter pritisk selekcije pa pri organizmih pogosto izzove imunski sistem, kar pripelje do izbruha različnih bolezni. Akvaristi smo dokaj dobro seznanjeni z boleznimi rib, nekoliko slabše pa poznamo bolezni kozic. Povezane so z nepravilno prehrano ter nestabilnimi parametri vode, kar vodi v stres in pomanjkanje odpornosti. Med najpogostejše vzroke stresa spadajo nepravilna temperatura, nihanje pH vrednosti, težke kovine, visoke vsebnosti nitratov, fosfatov, amoniaka in nitritov. Načeloma je gojenje kozic zelo nezahtevno in ne zahteva veliko prostora, saj jih lahko gojimo že v akvariju s prostornino od 10 litrov naprej. Pomembno je le to, da jim zagotovimo ustrezno biološko stabilno okolje ter ustrezne parametre. Kozice spadajo med dokaj zdrave organizme, zato so bolezni pri njih zelo redke, kljub temu je v tem članku zajetih nekaj najpogostejših težav in bolezni s katerimi se srečamo pri reji kozic.

ZASTRUPITVE

Kozice so med biologi in akvaristi poznani kot indikacijski organizmi, to pomeni, da so na kakovost vode veliko bolj občutljive kot ribe in polži. Ne marajo nestabilnih parametrov in nihanja, še posebej pa so občutljive na strupene snovi ter težke kovine. Kadar je vzrok za pogin visoka vsebnost težkih kovin, nitratov, nitritov in amoniaka, govorimo o zastrupitvah. Običajno istočasno pogine več ko ena kozica, brez da bi predhodno kazale intenzivne znake bolezni ali podhranjenosti. Pojavi se lahko čez noč ob trenutku neprevidnosti. Najlažje jo preprečimo z rednim čiščenjem akvarija ter preverjanjem parametrov. Natančna določitev vzroka zastrupitve je žal nemogoča, če nimamo dostopa do ustreznih testov, ki merijo vsebnost nevarnih snovi v vodi.

 

NEPRAVILNA PREHRANA

Nepravilna prehrana je prvi razlog za pojav najrazličnejših bolezni. Zaradi neuravnoteženih vsebnosti hranljivih snovi se lahko pojavijo motnje v razvoju in rasti, hkrati pa nekakovostna hrana slabi imunski sitem zato so živali bolj podvržene bakterijskim, virusnim in zajedavskim okužbam.

 

POGINI PO ALI MED LEVITVAMI

Ko kozice rastejo se redno levijo, pred levitvijo kozica postane bleda in miruje. Običajno si najde skrit kotiček med rastlinjem, kjer se obrne z glavo navzdol ali navzgor. Zelo pomembno je, da jo med tem časom pustimo pri miru, saj stres, ki ga kozica doživi med levitvijo lahko povzroči pogin! Če pa nam med levitvijo poginja veliko kozic, potem pa je smiselno, da razmislimo o njihovi prehrani. Glavni razlog za pogine te vrste se namreč skriva v previsoki vsebnosti beljakovin. Zelo pomembno je, da kozicam poleg namenske hrane ponudimo tudi svežo in poparjeno sadje, zelenjavo in zelišča. Zelo koristni dodatki so tudi posušeni listi različnih dreves.

 

MEHKI OKLEPI PO LEVITVI

Kozice so po levitvi zelo krhke in se hitro poškodujejo, saj so oklepi zelo mehki. Običajno svojo trdnost dobijo nazaj v nekaj urah, če opazimo, da so oklepi kozic po pretečenem času še vedno mehki je dobro, če razmislimo o dodatku kalcijevih tabletk. Zelo pomembno je pravilno razmerje med pH vrednostjo vode ter skupno in karbonatno trdoto. Pazimo da je v prehrani dovolj kalcija, fosforja, magnezija in kalija, ti elementi pa morajo biti v optimalnem razmerju z vitaminom D. Pomanjkanje ali presežek enega, lahko oteži levitve in upočasni strjevanje oklepov po levitvi.

 

IZBRUH BOLEZNI IN SLABOTNOST

Običajno se za tem pojavom skriva revna ter enolična prehrana brez posebne hranilne vrednosti. Kozice so po naravi komunalna služba, kar pomeni, da pojedo vse kar je užitnega. Brez težav se lotijo tudi mrhovine. V akvariju moramo to upoštevati, zato jim moramo ponuditi pestro ter raznoliko prehrano, ki v 90% temelji na rastlinski masi. Ponudimo jim korenje, koprive, papriko, paradižnik, breskve, marelice, bučke, kumarice, kamilice, regrat, trpotec… Pozitiven vpliv pa imajo tudi probiotične bakterije. Kakovostna hrana je polovica uspeha!

ZUNANJI PARAZITI

V naravnih okoljih se pogosto srečamo s pojavom, ki mu pravimo sožitje vrst, to je lahko koristno za oba organizma, ali pa je v prednosti le eden. Kadar govorimo o tipu sožitja, kjer ima prednost le en organizem govorimo o zajedavstvu, kjer parazit – zajedavec zajeda drug organizem, dokler ne pogine. Čeprav se sliši kruto, je parazitizem v naravi dokaj pogost in kar nekaj vrst napada tudi kozice.

 

ZVONČICE (Votricella)

Zvončice so plenilski enocelični organizmi, ki spadajo v družino migetalkarjev. Njihova značilnost je, da se v kolonijah pritrdijo na podlago, kjer se prehranjujejo s precejanjem vode in lovijo manjše enocelične organizme ter bakterije. Kolonije zvončic so pogosti akvarijski prebivalci in le redko povzročajo težave, razen v primeru, ko zanemarjamo akvarij in ne pazimo na higieno. Takrat se v kolonijah naselijo na kozice, kjer povzročijo kar nekaj težav. Najraje imajo področja okoli oči in tipalk. Na prvi pogled so videti kot plesen. Kozice nekaj časa okužbo preživijo in ne kažejo znakov, da bi jih zajedavci motili, kljub temu se priporoča zdravljenje, saj dolgotrajne okužbe z vorticella sp. povzročijo pogin. Ličinke zvončic so prosto plavajoče, zato je pri zdravljenju te bolezni potrebno zdraviti cel akvarij, ali pa postopek ponavljati toliko časa, da jih zatremo.

Okužbo najlažje zdravimo s solnimi kopelmi, ki jih pripravimo z ne jodirano soljo. Uporabimo le sol brez dodatkov proti strnjevanju. Doziramo eno čajno žličko soli na en liter akvarijske vode (ne uporabimo vode iz pipe!). Okužene kozice v takšni vodi okopamo za 30 sekund do maksimalno ene minute. SOL NIKOLI NE UPORABIMO V AKVARIJU!

Postopek je potrebno ponoviti večkrat, saj pobije le odrasle živali. Čistoča akvarija ter redno vzdrževanje higiene sta ključnega pomena pri boju s paraziti iz rodu Vorticella, z rednimi menjavami vode lahko močno krajšamo čas zdravljenja in ponovni izbruh bolezni.

Zelo močna okužba okoli oči in tipalk z Vorticella sp. Vir: https://www.aquariumcreation.com/blogs/news/freshwater-shrimp-diseases

PLOŠČATI ČRVI IZ RODU Scutariella sp.

Scutariella so ploščati črvi, ki se naselijo okoli oči in na vrhu glave. Najpogosteje imamo opravka z vrsto Scutariella Japonica. Običajno niso nevarni in kozici ne škodijo, kljub temu se v zelo hudih primerih in zaradi estetskih razlogov priporoča zdravljenje. Kozice zdravimo z ne jodirano soljo, ki ne vsebuje dodatkov proti strnjevanju ali pa z zdravili, ki so namenjeni odstranjevanju črevesnih parazitov pri sesalcih in vsebujejo učinkovino fenbendazol. Kot zelo učinkoviti so se izkazali tudi akvaristični pripravki proti vrtinčarjem (Planaria sp.)

Solno kopel pripravimo v posebni posodi, uporabimo akvarijsko vodo in ne vodo iz pipe. Enemu litru vode dodamo eno čajno žličko soli in v kopeli okopamo kozice 30 sekund, do maksimalno ene minute. Postopek zdravljenja s soljo je popolnoma enak postopku, ki je naveden zgoraj. Če se odločimo za zdravljenje z zdravili, jih doziramo po navodilih, ki jih navaja proizvajalec. Bodimo pozorni, da ne vsebujejo bakra, saj veliko pripravkov proti polžem in vrtinčarjem deluje ravno na osnovi te težke kovine, ki je za kozice zelo strupena. Če uporabljamo sredstva za zatiranje notranjih zajedavcev, ki so namenjena sesalcem, na primer Panacur.

Bodimo pozorni na koncentracijo fenbendazola, ki ga vsebuje. UPORABIMO LE ZDRAVILA, KI VSEBUJEJO FENBENDAZOL!

Zdravilo Panacur C, je namenjen psom in vsebuje 22, 2% zdravilne učinkovine, kadar zdravimo točno s tem zdravilom, je priporočena doza 0, 1 gram na 50 litrov vode. Po dveh dneh zdravljenja naredimo polovično menjavo vode. In dodamo ponovno dozo zdravila, ki ga zopet pustimo učinkovati dva dni. Drugi dan naredimo polovično menjavo vode in celoten postopek ponovimo čez 14 dni. Glede na koncentracijo zdravilne učinkovine moramo dozo zdravila povečati ali zmanjšati. Sredstva ki vsebujejo fenbendazol so varna za uporabo v akvariju in ne škodujejo kozicam, polžem ter bakterijam v filtru, upoštevati moramo le koncentracijo, ki je navedena na embalaži zdravila.

Okužba s Scutariella sp. na področju glave. Vir: https://aquariumbreeder.com/wp-content/uploads/2018/12/big-Scutariella2.jpg

ZAJEDAVSKE PIJAVKE

Poznamo več vrst pijavk, nekatere so velike, druge majhne. Pri kozicah se najpogosteje srečamo z majhnimi belimi zajedavskimi pijavkami, ki jih nepoznavalci pogosto zamenjajo za plaščarje iz rodu Planaria. Pijavke spoznamo po valjastem telesu, med tem ko imajo plaščarji ploščato telo s trikotno glavo. Na kozicah lahko povzročijo veliko škode, saj jim pijejo kri in jih tako izčrpavajo. Ko se pijavka naje, kozico zapusti, zato bomo eno samo pijavko zelo težko opazili. Če na kozici slučajno opazimo pijavko, je to jasni znak, da moramo ustrezno ukrepati. Če smo videli eno, smo lahko prepričani, da jih je v pesku še več. Priporoča se, da prizadete kozice okopamo v solni kopeli, razmislimo pa tudi o kompletni preureditvi akvarija, saj se večina teh živali skriva v akvarijskem pesku.

PARAZITSKE OGNJENE ALGE

Ognjene alge so skupina enoceličnih organizmov, ki jih uvrščamo med miksotrofe. To so organizmi, ki lahko način prehranjevanja prilagodijo glede na dostopni vir hranilnih snovi, zato se lahko hranijo avtotrofno ali heterotrofno. Številne vrste kot sta na primer Dinoflagellate in Ellobiopsis so znani zajedavci sladkovodnih nevretenčarjev in rib. V akvarijskih pogojih se pojavijo zaradi pomanjkanja higiene. Alga napade jajčeca, prebavni trak in limfni sistem prizadete živali. Spoznamo jo po rumenih ali belih izrastkih okoli nog in po trebušni strani. Njena značilnost je, da se zelo hitro širi, zato je potrebno ukrepati drastično, odločno in hitro. Vse okužene kozice poberemo iz akvarija in jih prestavimo v karanteno. V akvariju nato delamo velike in redne menjave vode, če je le mogoče pa akvarij razderemo, razkužimo vso opremo in ga postavimo na novo. Kozice poskusimo pozdraviti z raztopino formaldehida. Formaldehid je zelo strupena snov, zato z njo delamo v posebni zaščitni opremi. Doziramo eno kapljico na 50 litrov vode, kozice v kopeli pustimo maksimalno pol ure in postopek po potrebi ponovimo dokler okužba ne izgine. Ker so okužbe z ognjenimi algami zelo nalezljive, zdravljenje pa drago in običajno neuspešno je smiselno razmisliti tudi o evtanaziji. PAZIMO PRI ROKOVANJU Z OPREMO IN JO RAZKUŽIMO PO UPORABI, PAZIMO PA TUDI NA ČISTOČO ROK!

Ellobiopsis sp. pri kozici. Vir: https://www.reef2rainforest.com/2015/05/12/parasites-in-freshwater-shrimp/

BAKTERIJSKE INFEKCIJE

Bakterijske infekcije pri kozicah so zelo slabo raziskane, saj jih težko opazujemo in diagnosticiramo. Za enkrat vemo le to, da večino okužb povzroča skupina bakterij, ki jih poznamo pod imenom mikro koki (Micrococcus sp.). Te bakterije uvrščamo v rod aktinobakterij, spadajo med gram pozitivnih bakterij. Poleg te bakterije, pa se pri gojenju kozic srečamo tudi z drugimi vrstami ter rodovi. Bakterijske okužbe se pojavijo v akvarijih s slabo higieno in tam, kjer menjave vode niso pogoste. Včasih se zgodi, da bolezen vnesemo v akvarij z nakupom bolne kozice, ali pa kozice zbolijo zaradi stresa. Znano je, da višje temperature pospešujejo razmnoževanje patogenov in širjenje bolezni, zato živali gojimo pri nižjih temperaturah. Žal je večina akvaristov bakterijske okužbe opazi prepozno in kozice poginejo že pred ali med zdravljenjem. Zavedati se moramo, da se bakterije razmnožujejo zelo hitro, kozice običajno poginejo že prvi dan po okužbi, zato je zgodnje odkrivanje bolezni ter preventiva ključnega pomena. Če se bolezen kljub vsemu pojavi, se držimo splošnih ukrepov, ki veljajo za bakterijske okužbe.

Splošni ukrepi pri bakterijskih okužbah:

1. Dnevne menjave vode, pri katerih zamenjamo vsaj 80% vode!

Eden iz med razlogov za pojav bakterijskih okužb je slaba higiena ter neredna menjava vode. Vzdrževanje čistoče je ključnega pomena.

 

2. Zdravljenje z vodikovim peroksidom (3%), 1 ml na 4 l ali 2 ml na 4 l, če je stanje resno.

Najbrž ne bomo rešili vseh kozic, lahko pa poskusimo in jih rešimo vsaj nekaj. Pri pravilnem in natančnem doziranju lahko peroksid uporabimo tudi v akvariju.

 

3. Da razkužimo akvarijsko vodo uporabimo UV žarnico, ki jo namestimo nad iztokom iz filtra.

 

4. Zdravljenje naj ne traja več kot 5 dni.

V tem času opazujemo napredek bolezni in poginule živali sproti odstranjujemo. V primeru, da imamo več akvarijev, pazimo na higieno rok in akvarijske opreme, da bolezen ne raznesemo še drugam.

 

5. Običajno so bakterijske okužbe sekundarne in se pogosto razvijejo na ranah, ki jih povzročijo drugi zajedavci, zato je včasih potrebno kombinirano zdravljenje.

 

6. Uporabimo listje ter rastlinske dele, ki imajo proti glivične in antibakterijske učinke kot preventivo.

 

MIKRO KOKI (Micrococcus sp.)

Bakterijsko infekcijo zelo težko opazimo pri kozicah, ki imajo temne oklepe. Bakterija napade notranje organe, predvsem škrge in prebavila. Zaradi okužbe se organi obarvajo roza ali rdeče. Bolezen napreduje zelo hitro, okužena kozica pa pogine v roku 24 ur. Ko je bolezen že razvita, je zdravljenje praktično nemogoče. Zelo pomembno je, da okužbo odkrijemo hitro, še bolj pomembno pa je, da vzdržujemo higieno in čistočo v akvariju.

Za okužbe z mikro koki so značilna rozasto ali rumeno obarvana tkiva. Kozica na levi ima močno okužene škrge in tkivo okoli glave, kozica na desni je zdrava. Vir: https://www.aquariumcreation.com/blogs/news/freshwater-shrimp-diseases

MIŠIČNA NEKROZA

Mišična nekroza je razpadanje mišičnega tkiva, ki ga najpogosteje povzročajo bakterije, ki se razvijejo kot sekundarna infekcija na ranah, katere povzročijo notranji paraziti. Zelo pogosto pa se bakterija pojavlja tudi v umazanih in neredno čiščenih akvarijih. Povzroča jo tudi stres, ki se pojavi pri menjavi vode, pomanjkanju kisika, slabo vzdrževanih filtrih in pri pomanjkanju hranil. Zdravila za njo ne poznamo, zato je zelo pomembno, da preprečujemo pojav bolezni z rednim vzdrževanjem akvarija, primerno hrano ter rastlinskimi dodatki kot je suho listje itd.. Znaki bolezni se najprej pokažejo na predelu repa in če jih dovolj zgodaj opazimo lahko širjenje bolezni z malo sreče zaustavimo s formaldehidom ali vodikovim peroksidom. Ko bolezen enkrat napreduje proti trebušnemu predelu, je za zdravljenje prepozno.

Tipični primer mišične nekroze pri kozici Penaeus vannamei. Kozica zgoraj je zdrava, področje repa je temno in skozi oklep se vidi zdravo tkivo. Kozica spodaj kaže tipične znake mišične nekroze, kjer živali izgubijo pigment na področju repa. Penaeus vannamei se goji za prehrano ljudi, zato je ta bakterijska okužba dobro poznana. Vir: https://www.researchgate.net/figure/Gross-signs-of-typical-muscle-necrosis-observed-in-challenged-P-vannamei-from-trial-3_fig5_259575732

BAKTERIJSKE KOLONIJE, KI SPROŠČAJO ENCIME IZ SKUPINE HITANAZE (Chitinolytic)

Bolezen pod splošnim imenom poznamo kot rja kozic, razpad oklepa ali bolezen rjavih pik. Povzroča jo zelo veliko bakterij, ki izhajajo iz različnih rodov, kot so na primer Vibrio spp. , Benekea spp., Pseudomonas spp., Aeromonas spp., Spirillum, spp. in Flavobacterium spp.. Točno vrsto okužbe zato brez mikroskopa ne moremo ugotoviti. Vsem je skupno to, da spadajo v skupino gram negativnih bakterij in proizvajajo encim, ki povzroča razpadanje hitina.

Okužba je zunanja in se takoj opazi kot anomalije na oklepu, kozica na mestih, kjer je okužena dobi črne ali rjave madeže, ko bakterija predre hitinski ovoj se okužba začne širiti na meso, kjer povzroči sekundarne infekcije, zato je zgodnje odkrivanje pri zdravljenju ključnega pomena. Običajno izbruhne na predelu škrg in se potem postopoma širi proti trebuhu in repu. Pojavi se zaradi nepravilnih parametrov in slabe kakovosti vode. Pogosto je povezana z visokimi vsebnostmi nitratov in sabo vzdrževanimi akvariji. Pojavi se lahko tudi med transportom ali pri poškodbi kozice.

Zdravimo jo s klorovodikovo kislino (HCL), doziramo jo v akvarij 1 ml na 7 litrov vode. Da pojav bolezni preprečimo pa je najbolje da se držimo dobre akvarijske prakse in kot preventivo izvajamo karanteno pred vsako novo kupljeno živaljo. Če imamo več akvarijev pazimo na higieno rok ter na razkuževanje opreme.

Bolezen rjavih pik pri morski kozici, kjer se epo vidijo rjave pike na oranžnem hitinskem oklepu. Vir: http://www.niobioinformatics.in/prawns/Gif/DISEASE/BROWNSPO.HTM

GLIVIČNE OKUŽBE

Akvaristi se pogosto srečamo z glivičnimi okužbami, običajno se pojavijo kot sekundarne in so povezane s slabo kakovostjo vode. Notranje glivične okužbe je težko diagnosticirati in običajno vodijo v smrt. Pogosto so zelo podobne notranjim bakterijskim infekcijam, zato je brez mikroskopskega pregleda zadevo zelo težko diagnosticirati. Zunanje okužbe, ki jih povzročata rodova Achlya in Saprolegnia sta zelo pogosta na ikrah in na odprtih ranah in jo lahko opazimo zelo hitro. S prostim očesom je glivična okužba videti kot bel ali prozoren mah. Pojavijo se le na slabotnih in ranjenih kozicah, zato je to bolezen zelo preprosto nadzirati s preventivo. Če se okužba slučajno pojavi, pa jo z lahkoto ozdravimo s pripravki, ki so namenjeni zdravljenju ribje plesni in ne vsebujejo bakra.

Kozica z močno glivično okužbo na predelu repa. Vir: https://www.aquariumcreation.com/blogs/news/freshwater-shrimp-diseases

NARAVNA DEKORACIJA, KI IMA POZITIVNE UČINKE NA ZDRAVJE KOZIC

Krhka vrba (Salix fragilis)

Lubje te rastline ima antibakterijske učinke, zato ga lahko uporabljamo kot preventivo ali pri zdravljenju bakterijskih obolenj. Uporabimo lahko sveže ali posušeno lubje. Ta vrsta vrbe raste tudi v Sloveniji, najdemo jo poleg potokov in rek, spoznamo pa jo po tem, da so mlade veje zelo lomljive in jih lahko zlomimo brez težav. Pri beli vrbi (Salix alba) mlade veje le s težavo zlomimo. Rastlina ni primerna za preventivno uporabo, zato jo uporabljamo le v času zdravljenja in v karanteni ali ob nakupu novih živali.

 

Mirobalanovec (Terminalia catappa)

Drevo je med akvaristi zelo dobro poznano pod imenom catapa. Listje, lubje in semena uporabljamo za dekoracijo, znano pa je tudi po močnem protibakterijskem delovanju. Uporabljamo le suhe in dobro posušene dele rastlin. Rastlina je primerna tudi za preventivno uporabo in izboljša življenjski prostor kozic.

 

Gvajava, guaja (Psidium guajava)

Uporabljamo le dobro posušeno listje, ki deluje antibakterijsko. Kakovostne liste lahko kupimo v bolje založenih akvarističnih trgovinah. Primerno je za uporabo v času zdravljenja, kot tudi za preventivo.

 

Koromač (Foeniculum vulgare)

Zeleno listje uporabljamo kot antibiotik pri izbruhu bakterijskih bolezni v začetnih fazah razvoja. Zdravljenje naj ne traja dlje kot 14 dni. Če uporabimo sveži del rastline, pa se čas zdravljenja skrajša na en teden.

 

Zeleni ali črni čaj (Camellia sinensis)

Pri zelenem ali črnem čaju gre za isto rastlino, katere znanstveno ime je Camellia sinensis. Čaja se razlikujeta le po načinu sušenja in času obiranja. Oba tipa uporabljamo kot močna zdravila, ki imata proti glivične in protibakterijske učinke. Uporabljamo le ekološko pridelan čaj iz celih listov in ne iz filter vrečk. Če kozice zdravimo proti glivičnim okužbam se priporoča, da jih okopamo v ohlajenem čaju, ki smo ga pripravili iz 1 dcl vrele vode in 1 kavno žičko čaja. Čaj v kropu pustimo maksimalno 4 minute, saj po pretečenih štirih minutah že postane toksičen. Precejen čaj ohladimo na primerno temperaturo in v njem okopamo bolne kozice. Kopel naj ne traja dlje kot 3 minute. Suho listje čajevca lahko v akvarij dodamo kot preventivo, ena kavna žlička na 20 litrov vode.

 

Storžki črne jelše (Alnus glutinosa)

So zelo močna preventiva, ki preprečuje pojav plesni in bakterij, podobno učinkujejo tudi posušeni listi mandljevca, hrasta, bukve, platane, bananovca, guave in javorja. Črna jelša je zelo pogosto drevo, ki raste na mokrih in vlažnih tleh, običajno jo najdemo blizu rek, potokov in jezer. Uporabna je praktično cela rastlina, največji učinek pa imajo storžki, ki so nabrani pred prvim jesenskim dežjem.

 

Cimet (Cinnamomum zeylanicum)

Zaradi specifičnih eteričnih olj, je cimet zelo dobro zdravilo, ki zatira bakterijske infekcije. Dozirati ga moramo previdno, 5 do 7 cm dolga paličica zadostuje za 20 l akvarij. Uporabimo le cimetovo lubje, ki je namenjeno za uporabo v akvaristiki.

Naravni materiali nam vsekakor pomagajo preprečiti izbruh bolezni, kljub temu se moramo zavedati, da je pri kozicah najbolj pomembna čistoča in stabilno okolje. Upam da vam je članek v pomoč, do naslednjič.

 

Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela. https://www.buymeacoffee.com/alfainbetta

 

Tjaša Kotnik.