Moja riba je lahko dežnik!

Kostorogi (Monacanthidae) so zelo zanimiva družina rib kostnic, ki so sorodne napihovalkam, njihova glavna značilnost so preobražene hrbtne in trebušne plavuti, ki so v obliki koščenih rogov. Beseda »Monacanthidae« izvira iz grških besed »monos«, kar pomeni "en" ali "edini" in »akantha«, ki pomeni trn.

Dobesedni prevod je torej "samostojen trn".

Najbolj znani predstavniki iz te družine so Monacanthus chinensis, Aluterus scriptus, in Cantherhines macrocerus.

Pozornost pa bom danes posvetila vrsti Stephanolepis hispidus, saj ima zelo zanimivo anatomijo preobraženih plavuti.

Preobraženi organi, so organi, ki so se tekom evolucije preoblikovali tako, da služijo točno določenemu namenu. Plavuti so še vedno plavuti, le da so se spremenile v močne in gibljive trne, ki jih riba lahko zavestno dvigne ali spusti. To daje živali videz dežnika in oblikuje edinstven obrambni mehanizem, ki je značilen za to družino.

Ta lastnost jim omogoča, da se brez težav zagozdijo med špranje v skalah, zaradi česar jih plenilci zelo težko ujamejo…. Če pa jih že ujamejo, pa jih zelo težko požrejo. 

Lov na kostoroge lahko plenilcem povzroči veliko težav.

Trni v plavutnih kosteh pri kostnicah niso nič novega, saj jih najdemo pri vseh vrstah, običajno se plavuti začnejo z enim tršim in bolj čokatim trnom, na katerega je napeta plavutna membrana. Istočasno pa je povezan z mišico, ki omogoča dviganje in spuščanje plavuti. Tipična hrbtna plavut ribe kostnice je torej sestavljena iz enega trna, plavutnih kosti in membrane. 

Pri sekciji Stephanolepis hispidus pa lahko opazimo, da je trn postal samostojen organ, mišica ki mu služi za oporo se je ojačala, kar je omogočilo, da se je kost preoblikovala v močno bodico - rog. Tudi mišica, katere primarni namen je premikanje trna naprej in nazaj je ohranila svojo funkcijo, le da se je okrepila in postala tako močna, da lahko deluje kot ključavnica.

Na prsnem delu, so se prsne plavuti zarasle in oblikovale močno koščeno strukturo, ki ima enako funkcijo, kot trn na hrbtu. Zgornji in spodnji trn je okrepljen z močnimi mišicami, ki omogočajo hitro zapiranje in odpiranje trnov, istočasno pa omogočajo, da se v primeru nevarnosti sklepi "zaklenejo" in ostanejo odprti.

Skelet krapa (Cyprinus carpio), kjer se na hrbtu jasno vidi trn, ki mu sledijo plavutne kosti. Prsne plavuti krapa so močne in sestavljene iz več manjših kosti, ki so žarkasto razporejene takoj za trnom. Pri ribah iz družine kostorogov (Monacanthidae), so se trni v plavutnih kosteh preobrazili v močne in bodeče organe, ki so namenjeni obrambi.

Anatomija in zgradba kosti pri Stephanolepis hispidus.

Vrsta Stephanolepis hispidus, zelo pogosta v morski akvaristiki. V naravi doseže velikost okoli 25 cm, povprečna življenjska doba pa je tri leta. Prehranjuje se z majhnimi nevretenčarji in včasih akvaristom »kravžlja« živce, saj obžira mehke korale… Kljub temu je zelo priljubljena morska akvarijska riba.

Narava je mojstrica izumov in orodja, ki jih zgradi so izdelana natančno in prefinjeno. Spremljajte me tudi naslednjič, ko bo beseda tekla še o kakšnem zanimivem organu.

 

Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela. https://www.buymeacoffee.com/alfainbetta

 

Tjaša Kotnik

 

VIRI:

Fish base: https://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=517 (2. 11. 2019)

Anatomika: https://www.anatomika.science/ (2. 11. 2019)

Stephanolepis hispidus https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3f/Stephanolepis_hispidus.jpg (2. 11. 2019)

Okostje krapa: https://imgc.allpostersimages.com/img/print/u-g-Q105XON0.jpg?w=550&h=550&p=0 (3. 11. 2019)