Rogatec je v akvaristiki prav gotovo najbolj razširjena riba iz skupine oklepnih somov. Spada v družino Loricariidae, poddružino Hypostominae ter v rod Ancistrus, ki šteje okoli 200 vrst.

Rogatec (Ancistrus sp.)

 

Rogatec je v akvaristiki prav gotovo najbolj razširjena riba iz skupine oklepnih somov. Spada v družino Loricariidae, poddružino Hypostominae ter v rod Ancistrus, ki šteje okoli 200 vrst. Naseljujejo reke v Južni Ameriki. Najmanjša opisana vrsta v dolžino meri le 5 cm, največja pa 25 cm. Na tržišču se pojavlja okoli 170 vrst, za njih pa je značilna visoka cena. Ljubitelji ter poznavalci jih pogosto imenujejo kar po »L« številkah. To so oznake, ki se začnejo s črko L (Loricariidae) in imajo trimestno številko. Načeloma se številka dodeli vsaki vrsti, ampak jo kasneje zamenja znanstveno ime.

Črka L ter zaporedna številka živali, je oznaka ulovljenega primerka ali vrste, ki še ni bila opisana. Ko riba enkrat dobi uradno znanstveno ime, se »L« oznako naj ne bi več uporabljalo. Kljub temu trgovci raje posegajo po številkah, kot uradnih znanstvenih imenih. Na fotografiji je L183, ki ga od leta 1854 vodimo pod imenom Modri rogatec (Ancistrus dolichopterus). Vir: https://www.planetcatfish.com/common/image.php?species=ancistrus_dolichopterus&image_id=9357 (31. 3. 2020)

Modri rogatec (Ancistrus dolichopterus) naseljuje porečja Rio Negro, Rio Trombetas, Rio Tefé, Rio Madeira, Rio Tapajós in Rio Nhamundá. Zanj je značilna izrazito temno siva do črna barva, po kateri so razporejene bele pike. Rob hrbtne in repne plavuti je bel. Pri mladih živalih je bela črta široka s starosto pa se tanjša. Vrsto od drugih rogatcev ločimo po hrbtni plavuti, saj ima eno trdo in devet mehkih plavutnic. Nepoznavalci ga pogosto zamenjujejo z navadnim rogatcem.

Hrbtna plavut modrega rogatca (Ancistrus dolichopterus), kjer se lepo vidi ena trda in devet mehkih plavutnic. Vir: (https://www.planetcatfish.com/common/image.php?species=ancistrus_dolichopterus&image_id=9360 (31. 3. 2020)

Modrega rogatca bom podrobno opisala drugič, danes pa se bom posvetila navadnemu rogatcu.

Domači ali navadni rogatec je gojena oblika ribe iz roda Ancistrus. Je neznanega porekla in mogoče gre celo za hibrida med različnimi vrstami rogatcev. Prav zato ga vodimo pod znanstvenim imenom Ancistrus sp.. Okrajšava »sp.« pomeni »species« oziroma vrsta in se uporablja v primeru, ko je rod organizma znan, vrsto pa zaradi določenih razlogov ne moremo identificirati. Domači rogatec običajno zraste do 13 cm, toda številni akvaristi imajo doma ribe, ki so blizu 20 cm. Razlog za takšne razlike v velikosti je predvsem nejasna genetika vrste. Mnogi poznavalci so prepričani, da je vrsta hibrid vsaj dveh Ancistrusov. Med njimi naj bi bila tudi Ancistrus aff. bolivianus in Ancistrus leucostictus. Točne zgodovine vrste najbrž ne bomo nikoli razvozlali, vsekakor pa drži, da je navadni rogatec zelo razširjena nezahtevna akvarijska riba.

Navadni rogatci so zelo razširjene akvarijske ribe, ker njihove zgodovine ne poznamo dobro, predvidevamo, da so križanci različnih vrst. Predstavniki z izrazitimi hrbtnimi ploščami naj bi imeli prednike iz vrste Ancistrus aff. Bolivianus, bolj gladke ribe pa naj bi imele sorodstvo v vrsti Ancistrus leucostictus. Na fotografiji je samec z zelo izrazitimi hrbtnimi ploščami.

Ustreza mu temperatura od 20.0 °C do 29.0 °C s pH vrednostjo od 6.5 pH do 7.5. Trdota vode naj bo od 6 dGh do 15 dGh. Zaradi velikosti ni primeren za akvarije, ki so manjši od 80 litrov. Rad ima družbo, zato je priporočljivo, da gojimo par. Samci so med sabo zelo tekmovalni, kar je posebej izrazito v času hranjenja. Spadajo med ribe, ki so aktivne zvečer in ponoči, čez dan običajno počivajo na korenini ali kamenju, akvarij uredimo tako, da imajo vse živali na voljo dovolj skrivališč, nujno potrebne so korenine, preko katerih dobijo lesni lignin, ki preprečuje zaprtost. Po prebavi ter anatomiji čeljusti so rastlinojede ribe, katerih primarna hrana so alge in bakterijski prerast. Niso izbirčni pri hrani in se hitro navadijo tudi na suho hrano ter tablete, če bodo v akvariju naleteli na mrtvo ali zelo šibko ribo, jo bodo pojedli brez zadržkov.

Rogatci so rastlinojede ribe, ki se v naravi prehranjujejo s strganjem alg ter bakterijskega prerasta, ki se nabira na trdih površinah. Ker jim v akvariju pogosto zmanjka hrane jih moramo hraniti. So rastlinojede ribe, ki se hitro navadijo na vse vrste industrijsko pripravljenih hran. Kljub temu jim vsaj enkrat na teden ponudimo poparjeno zelenjavo kot so bučke, kopriva, regrat, špinača, solata in zelje.

So zelo trdožive in močne ribe, ki redko zbolijo. Ščitijo jih močne koščene luske ter plošče na glavi. Prilagojen je življenju v hitro tekočih rekah, kjer se s posebnim gobcem pritrdi na trdo podlago in se hrani. Kisik dobiva preko škrg, ki so skrite za poklopcem, ki je obiskovan v obliki lijaka, na ta način riba ne rabi odpirati in zapirati gobca, kot to počnejo ostale ribe.

 

Razlike med spoloma so zelo izrazite, samci imajo na glavi kožne "rogove". Po nekaterih raziskavah naj bi ti služili kot pripomoček za osvajanje samic. Hipoteza je nastala med opazovanjem samic, ki si raje izberejo samce z večjimi rogovi. Samice teh izrastkov načeloma nimajo, izjemoma se pojavijo kratki kožni izrastki na robu gobca pri dominantni samici. Če imamo kakšno skrivališče, lahko brez našega posega pride do mladičev. Ikre običajno odložita v kakšno razpoko ali valj, nato pa jih pazi samec. Po približno osemnajstih dneh se izvalijo mladi, ki še nekaj dni ostanejo v skrivališču, nato pa ga zapustijo. Glede na to, da je vrsta v akvaristiki že vsaj 100 let in spada med ene iz med najbolj priljubljenih rib, so se tekom selekcije razvile tudi različne mutacije, ki jih določeni smatrajo za lepotni ideal. Najpogostejši sta albinizem in pajčolan.

Navadni in "albino" rogatec.

Albinizem je mutacija zaradi katere organizem nima pigmenta, posledično so oči rdeče barve, koža pa je bela ali rumena.

Podaljšane ali pajčolanaste plavuti so dominantna mutacija, ki ribe močno ovira pri plavanju. Pri rogatcih se pogosto zgodi, da se plavuti polomijo ter nato nepravilno zarastejo nazaj. Takšne živali so za nekatere zelo lepe, drugim pa se smilijo. Na fotografiji je samica s staro poškodbo plavuti, ki se je zacelila.

Beseda Ancistrus je izpeljanka iz grške besede »agkistron«, ki pomeni kavelj in se nanaša na odontode, ki so pri tej vrsti v obliki kavljev. Odontode ali škržni zobje – bodice so značilne za družino Loricariidae in pri nekaterih vrstah zrastejo tudi preko 20 cm. Bodice so nameščene tik za škrgami in jih živali uporabljajo za obrambo ali prerivanje. Ko je riba vznemirjena ali v primeru, ko želi uveljaviti dominanco, škržne zobe usmeri naprej. Zaradi te lastnosti rib iz družine oklepnih somov nikoli ne lovimo z mrežami, saj se pogosto zapletejo. Lovimo jih z rokami in pri tem pazimo, da nas ne poškodujejo. Značilni izrastki na glavah samcev naj bi samice prepričali, da je samec dober oče, zato samice raje izbirajo samce z bogatim naglavnim okrasom. Rogovi so kožne tvorbe in niso trdni, ko ribo vzamemo iz vode se pogosto povesijo.

 

Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela. https://www.buymeacoffee.com/alfainbetta

 

 

Tjaša Kotnik