Kitajska jezerska školjka ali kitajska brezzobka, je sladkovodna školjka iz družine Unionidae. V starejši literaturi jo pogosto zasledimo pod sinonimom Anodonta woodiana. Rodovno ime »Sinanodonta« se nanaša na krhke drobne zobce na oklepu školjke, beseda »woodiana« pa se nanaša na lupino, ki spominja na les.

Kitajska brezzobka (Sinanodonta woodiana (Lea, 1834))

 

Kitajska jezerska školjka ali kitajska brezzobka, je sladkovodna školjka iz družine Unionidae. V starejši literaturi jo pogosto zasledimo pod sinonimom Anodonta woodiana. Rodovno ime »Sinanodonta« se nanaša na krhke drobne zobce na oklepu školjke, beseda »woodiana« pa se nanaša na lupino, ki spominja na les.

 

Vrsta izvira iz Azije, kjer je endemična v reki Yangtze in Amur. Zaradi njene trdoživosti in prilagodljivosti, se je hitro razširila po svetu, kjer je ponekod dobila status invazivne vrste. V Sloveniji se ta vrsta pojavlja že vsaj deset let in ima status tujerodne vrste. Predstavlja resno grožnjo avtohtonim vrstam školjk, predvsem sorodni vrsti potočni škržek (Unio crassus), saj zapolnjuje isto ekološko nišo. Ker sta si vrsti zelo podobni, ju nepoznavalci pogosto zamenjujejo. Zaščitenega škržka spoznamo po bolj ozki in ploščati lupini. Lupina brezzobke je okrogla in široka. Odrasle školjke dosežejo velikost do 30 cm, prija jim temperatura od 10 do 35°C, pH vrednost in trdota vode pa nista pomembni.

 

V naravnem okolju je to zelo trdoživ in nezahteven organizem, v akvariju pa jo lahko imajo le najbolj izkušeni akvaristi. Minimalna velikost akvarija naj bo 300 L. Potrebujejo debelo past drobnega peska, saj se zarinejo v podlago do 1/3 svoje dolžine. Zasaditev rastlin je možna, a moramo biti pripravljeni na to, da bo kdaj pa kdaj kakšno izruvala, ko se bo premikala po podlagi. Naselimo jih le v dobro utečene akvarije ki so dovolj veliki. Bolje se počuti v zunanjih ribnikih. V primeru, da jo gojimo, moramo preprečiti vnos v naravo. Vodo iz akvarija zlijemo na kompost ali pa jo uporabimo za zalivanje rastlin v primeru, da prestavljamo ribe, pa uporabimo kratkotrajno kopel na osnovi hipermangana. Nasvete za uporabo boste našli v prispevku Hipermangan, https://www.alfa-in-betta.com/445564453

Razlike med vrstama. Na levi kitajska brezzobka (Sinanodonta woodiana), na desni potočni škržek (Unio crassus). Vir: https://www.researchgate.net/figure/The-eight-unionoid-species-of-the-North-and-Central-European-region-A-Anodonta_fig1_230574388 (14. 5. 2020)

Prehranjuje se s filtracijo vode, ki jo vase sesa preko dotekalke, na kateri so resice in izrastki. To so usta, s katerimi lovi mikro alge, plankton ter različne organske delce. Skozi njih voda steče v telo čez škrge, kjer poteka izmenjava plinov. Od tam se voda odteka v odtekalko, kjer se izloči. Iztrebki se izločijo skozi zadnjično odprtino, ki je tik nad odtekalko. V akvariju jo hranimo z zoo in fitoplanktonom, spirulino v prahu, samooki, kotačniki ter s prahom ribje hrane.

 

Je dvospolnik, kar pomeni, da isti osebek proizvaja tako ženske kot moške spolne celice, Razmnožuje trikrat na leto. Oplojena jajčeca se razvijejo v školjki do stadija ličinke. Ličinke nato odloži v vodo, da poiščejo gostitelja in v njem živijo nekaj mesecev kot paraziti. Gostitelji so običajno ribje škrge. Ta stadij razvoja imenujemo glochidium in je značilen za školjke iz družine Unionidae. Razmnoževati se začne pri velikosti med 3 in 4 cm. Stadij ličinke rib ne ogroža, saj ni podatkov da bi te školjke prenašale bolezni. Kljub temu, da se v ribnikih uspešno razmnožuje, pa podatki za razmnoževanje v akvariju niso znani. Razlog je najbrž kratka življenjska doba, saj le redkim akvaristom uspe zadovoljiti njene potrebe v akvarijskih pogojih.

Velike školjke iz družine Unionidae, so nepogrešljive v akvarijih, kjer gojimo avtohtono ribico Pezdirek (Rhodeus sericeus) saj v njo odlagajo ikre. Gojenje v akvariju se odsvetuje, razen v redkih primerih. Največje težave predstavlja hrana, saj samo na ribji hrani ter dodatku za morske nevretenčarje ne morejo preživeti daljši čas. Nujno potrebuje rastlinski in živalski plankton, kar je v klasičnih akvarijih zelo težko doseči zaradi predobrega delovanja filtrov. V akvarijih s školjkami zato uporabljamo preproste filtrirne sisteme, kot so filtri na zračno črpalko, hamburg filtri in notranji tri prekatni filtri.

 

Za razliko od ostalih školjk so te sorazmerno aktivne, predvsem ponoči, premikajo se s pomočjo mišične noge tako da rijejo po podlagi. Pri tem podlago močno razrijejo, kar je dobro, saj jo s tem prezračijo. V primeru, da imamo v akvariju školjko, vsak dan preverimo ali je še živa, saj lahko poginjena žival močno dvigne koncentracijo amonija in amonijaka.

 

Ta vrsta ogroža lokalne ekosisteme, zato pri gojenju upoštevajte navodila in preprečite stik z vodnimi viri!

Pri menjavi vode, vodo zavrzite na kompost ali pa jo uporabite za zalivanje rastlin. Ne izlivajte jo v oddtoke ali straniščno školjko, tudi, če ste povezani s čistilno napravo.

V primeru, da jo gojite na vrtnem ribniku, preprečite stik z vodnim virom.

Pri prestavljanju rib, ribe razkužite, da odstranite morebitne ličinke iz kože ali škrg.

 

Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela. https://www.buymeacoffee.com/alfainbetta

Tjaša Kotnik