Afriška metuljarica je priljubljena predvsem zaradi nenavadne oblike in obnašanja. Primerna je za velike akvarije, najbolje pa se počuti v zaprtih paludarijih, kjer razvije zelo zanimive oblike obnašanja.

AFRIŠKA METULJARICA (Pantodon buchholzi)

 

 

Afriška metuljarica (Pantodon buchholzi) je zelo zanimiva riba, ki izvira iz Afrike. Najdemo jo na območjih tropskih črnih vod v Centralni Afriki in Kongu, kjer si biotop deli s številnimi afriškimi karacinidi, somi, mnogoplavutarji in rilčarji. Njen habitat so gosto zaraščene in počasi tekoče vode. Najraje se zadržujejo okoli močvirskega rastlinja, ki se razrašča nad gladino. Prav zato se ta vrsta najbolje počuti v zaprtih paludarijih. 

Zaprti paludariji so tipi akvarijev, kjer se metuljarice najbolje počutijo. Takšne akvarije lahko uredimo kar iz standardnih akvarijev, ki so visoki vsaj 50 cm. Zaradi specifičnega obnašanja vrste, metuljarice ne potrebujejo globoke vode, dovolj jim je že 20 cm.

Zrastejo do 12 cm, minimalna velikost akvarija za par je 100 cm. Višina akvarija ni tako pomembna, saj se zadržujejo tik nad gladino. Dovolj jim je že 20 cm globoka voda. Potrebujejo pa precej površine za plavanje, zato se priporočajo široki in dolgi akvariji. Gojimo jo v mehki in kisli vodi s pH vrednostjo od 6.0 do 7.5. Najnižja temperatura, ki jo tolerirajo je 23°C najvišja pa 30°C. Najbolje se počutijo pri temperaturah med 25 in 26°C. Padec temperature je pomemben, kadar želimo vrsto razmnoževati, saj poleg padca in naraščanja vodne gladine spodbuja drst. Njena značilnost je specifična oblika, predvsem oblika gobca, oči ter plavuti. Velike oči služijo zaznavanju premikanja, toda v resnici ribe vidijo zelo slabo, izostreno sliko zaznajo le nekaj centimetrov okoli gobca in tik nad glavo. To so značilnosti lovca, ki lovi iz zasede in ima na voljo le en poskus. Pri neuspelem poskusu se le redko odloči za ponovni napad ali preganjanje.

Portret metuljarice z vsemi njenimi karakteristikami, velike plavuti v obliki kril, velike oči in gobec. To je ribe, ki akvariste očara s svojo nenavadno obliko.

Če urejamo akvarij, ki je namenjen izključno njim, potem izberemo vsaj 100 cm dolg akvarij standardnih dimenzij (100 x 40 x 50 cm). Uredimo ga tako, da po tleh damo temen pesek. Na svetlih podlagah so živčne in se skrivajo. Kot dekoracijo uporabimo različne posušene dele rastlin, korenine, veje in kamenje. Gladina vode naj bo globoka le 30 cm, akvarijskim rastlinam pa pustimo, da se razrastejo nad vodo. Tako bomo ustvarili okolje, ki posnema njihov naravni habitat, ribe pa bodo razvile za vrsto specifično obnašanje, ki je mogoče le v paludarijih. Eno iz med takih obnašanj je skakanje iz vode med lovom na žuželke. Ne marajo močnega toka, kljub temu pa moramo zagotoviti biološko stabilen in dovolj zmogljiv filter.

 

Ob nevarnosti se poženejo iz vode in zajadrajo, zato moramo pri rokovanju in med delom v akvariju biti izredno previdni, da jih ne splašimo. Akvariji naj bodo pokriti!

 

So insektovori, kar pomeni, da večino hrane predstavljajo žuželke, jedo izključno živo hrano, ki pleza po rastlinah ali pade v vodo. Na primer kobilice, črički, ščurki, gosenice, pajki in neleteče muhe. Zelo redko jih prepričamo, da vzamejo zamrznjeno hrano, še redkeje pa jih navadimo na kosmiče ali brikete. V naravi se te ribe prehranjujejo tako, da večino časa mirujejo in opazujejo dogajanje neposredno okoli njihovega gobca, ko je plen na dosegu, bliskovito planejo po njem. Če zgrešijo ga ne lovijo, prav to obnašanje nam lahko včasih dela preglavice, saj moramo ribi plen dobesedno pomoliti pred gobec. Nekatere odrasle živali to obnašanje kasneje izgubijo in se naučijo loviti.

Metuljarice lovijo iz zasede, to pomeni, da skrite čakajo, da plen priplava mimo gobca, takrat ga bliskovito zgrabijo. Če slučajno zgrešijo se za njim ne poženejo, napadi so hitri in bliskoviti.

Ker je ta način prehranjevanja prirojen, spadajo med ribe, ki jih je zelo težko vzrejati. Mlade ribe bodo jede le tisto, kar priplava mimo gobca. Zato jih moramo hraniti obilno, saj tako povečamo verjetnost, da se bodo hranile. Mikročrvi za vzrejanje te vrste niso primerni, saj prehitro potonejo in ne plavajo dovolj intenzivno. Zagotoviti jim moramo majhno in mobilno prosto plavajočo hrano, kot so kiklopi ter naupiji solinskih rakcev.

 

Drst spodbudimo s padcem temperature, temperaturo znižamo na 23°C in jo tako držimo kakšen teden ali dva, nato postopoma nižamo gladino vode, da je voda globoka okoli 12 cm. Vodo počasi ogrejemo na 26°C in hitro dvignemo vodno gladino na 30 cm. Če vodo v akvarij nalijemo z zalivalko, ki simulira dežne kapljice, bo še boljše. Par ikre odlaga med plavajoče rastline, te so sprva prozorne, nato pa kmalu potemnijo, mladice se izležejo po treh ali štirih dneh. Ikre moramo odstranjevati sproti, saj jih starši brez slabe vesti pojedo.

 

Vrsta je zelo občutljiva na kemijo vode in ne mara visokih vsebnosti dušikovih spojin, zato poskrbimo, da bodo tudi vrednosti NO3 blizu 0 mg/l. zelo občutljiva je na bakterijske okužbe in zdravljenja z antibiotiki običajno ne preživi. Poskrbeti moramo, da akvarijska voda vsebuje dovolj taninskih kislin, hrano pa predstavljajo kakovostne žuželke.

 

V skupinskih akvarijih jo lahko gojimo poleg neagresivnih rib, ki imajo podobne zahteve glede kakovosti vode. Metuljarice načeloma niso agresivne, so zelo vljudne do ostalih sostanovalcev in jih ne nadlegujejo. Manjše ribe lahko zaznajo kot plen. Idealna družba v dovolj velikih akvarijih so afriški karacinidi, na primer svetlikavec (Phenacogrammus interruptus), hrbtoplovci (Synodontis sp.), afriške nožarice in pod posebnimi pogoji tudi mnogoplavutarji iz roda Polypterus. Skupinski akvariji morajo imeti globino vode vsaj 60 cm. V takšnih postavitvah zavzamejo le zgornje dele akvarija. Gojimo jih v parih ali v manjših skupinah, če so skupine prevelike ali pa so akvariji premajhni, se pojavi medvrstna agresija.

Če ribo, ki miruje pogledamo od zgoraj, se nam na prvi pogled zdi, da gledamo posušeno listje na gladini, s takšno obliko metuljarice uspešno zmedejo potencialne plenice.

Specifična oblika ter anatomija metuljarice je posledica evolucije. V naravi se ribe zadržujejo v plitvinah okoli rastlin, če ribo pogledamo iz vrha vidimo, da je podobna plavajočemu suhemu listu. Velike prsne plavuti so oblikovane za skoke in jadranje, kar je uporabno med begom ter lovom za žuželkami, ki so nad vodo. Prav ta oblika in način obnašanja je razlog, da je med akvaristi tako zelo priljubljena. Vrsta za gojenje v akvariju ni zahtevna, če poskrbimo za ustrezno kakovost vode ter primerno prehrano, ki jo sestavljajo žive žuželke.

 

Če vam je članek všeč, potem me lahko podprete tako, da mi častite kavo. Plačilo ni pogoj za obisk bloga, vsekakor pa bom vsake podpore zelo vesela. https://www.buymeacoffee.com/alfainbetta

 

Tjaša Kotnik